Podjetniške novice

Ruski Gazprom se boji slovenskih davkov in dajatev

31.8.2009 17:20

Plinovod Južni tok bo šel po Sloveniji, če sovlagatelju, ruskemu Gazpromu, država jamči za nespremenjene davke in dajatve, smo izvedeli. Če Rusi z Gazpromom in Slovenci z Geoplinom Plinovodi zdaj podpišejo mednarodni sporazum o gradnji Južnega toka, bo ta po neuradnih optimističnih napovedih zgrajen čez sedem do deset let. Vendar pa je še nekaj nerešenih vprašanj: med drugim davčno in lastniško. Skupini Rusov in Slovencev z direktorjem direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janezom Kopačem na čelu sta na srečanju minuli teden večinoma razpravljali o davčnem statusu skupnega podjetja. Prihodnje srečanje skupin bo septembra, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, kjer dodajajo, da sta besedilo posebnega protokola o davčnih vprašanjih delovni skupini precej poenotili, natančnejšo dikcijo nekaterih določb pa bo treba še uskladiti. Pa je res tako? Ruske težave s slovenskimi davki »Rusi želijo jamstvo slovenske države, da se davki prihodnjih nekaj deset let ne bodo spremenili in da ne bomo uvajali nobenih dodatnih dajatev, recimo za ekologijo ali kaj drugega,« pravi naš vir, ki ne želi biti imenovan. Slovenska stran pa Rusom tega ne more z gotovostjo zatrditi, »saj ne vemo, kaj bo od nas zahtevala EU«. Skratka, če bo EU čez recimo pet let zahtevala dodatne okoljske dajatve, Slovenija le zaradi dogovora z Gazpromom oziroma Rusi te zahteve EU ne more in ne sme ignorirati. Kaj še ni usklajeno? Ni še povsem jasno, kje bo sedež skupnega rusko-slovenskega podjetja, ki bo odgovorno za del Južnega toka, ki bo šel po Sloveniji, in kakšna bo lastniška sestava, smo še izvedeli. Slovenska stran seveda želi sedež v Sloveniji in 50-odstotno lastništvo Geoplina Plinovodov. Vendar pa se teh točk - vsaj uradno - delegaciji minuli teden nista lotili. Če se bodo Rusi in Slovenci dogovorili o podrobnostih, bosta sporazum o gradnji plinovoda podpisala premiera obeh držav, Vladimir Putin in Borut Pahor. Južni tok bo povezal bolgarsko črnomorsko obalo in Italijo. O omenjenih neuradnih informacijah smo vprašali še Marjana Eberlinca, direktorja Geoplina Plinovodov , ki pa o podrobnostih ne govori.

Druge novice